Letos kamniške skavtinje in skavti praznujemo dvojni jubilej: 75-letnico skavtstva na Kamniškem in 10-letnico ponovne ustanovitve skavtskega stega. Ob tej priložnosti smo pripravili razstavo, ki prikazuje dogajanje v skavtskih vrstah v zadnjem desetletju.

Skavtska organizacija v Kamniku je bila ustanovljena 6. marca 1926. Nadela si je ime Gamsov steg kamniških skavtov in planink. Gamsov steg sta sprva sestavljali dve četi – kamniška in domžalska; slednja se je do leta 1928 organizacijsko in materialno tako okrepila, da se je odcepila in v Domžalah je nastal nov skavtski steg. Povezava Kamnika in Domžal v skupni organizaciji je bila smotrna poteza, saj je strnila strokovno moč voditeljskega kadra in poenostavila delovanje organizacije. Skavti in planinke so hodili na enodnevne izhode v Kamniško Bistrico, kjer so se vadili v ročnih spretnostih, orientaciji in ostalih skavtskih aktivnostih. Vrhunec skavtskega leta je bil prav gotovo poletni tabor, kjer so v naravi in šotorih preživeli teden do deset dni. Leta 1929 so se udeležili vsejugoslovanskega tabora skavtov in planink v Beogradu.

Vse je presenetila nemška okupacija. Stvari so se takrat korenito spremenile. Skavtska organizacija je prišla na seznam prepovedanih organizacij. Prapor in zastavo so kamniški skavti odnesli profesorju Milanu Flerinu v Domžale, stegovodju domžalskih skavtov. Prapor je zašil v platno in skril med lesene nosilce na podstrešju hiše, kjer je stanoval. Odkrili so ga šele pred nekaj leti. Druga tehnična oprema stega je prek F. Pezdirca odšla v partizane. Po vojni se skavtstvo ni smelo obnoviti. Vendar bi bilo zmotno misliti, da je povsem zamrlo. Predvojni skavti in planinke so se vse do osamosvojitve Slovenije v devetdesetih letih 20. stoletja srečevali na neuradnih letnih srečanjih, po navadi na Jurjevo. Ohranjali so tudi osebne stike in še vedno živeli po načelih skavtske organizacije, ki so ji pripadali. Stiki tako niso bili prekinjeni in skavtska organizacija je živela dalje, tako da lahko danes s ponosom in brez predsodkov govorimo o 75-letnici skavtske organizacije v Kamniku.

Leta 1984 je neformalno, ker drugače ni bilo mogoče, v Ljubljani začela delovati manjša skupina skavtinj in skavtov. Pri nastajanju jim je veliko pomagala italijanska skavtska organizacija AGESCI. Teden dni pred prvimi demokratičnimi volitvami so se prej omenjeni skavti registrirali kot društvo. Februarja 1991 je ponovno zaživela tudi skavtska organizacija v Kamniku. Prve mlade zanesenjake sta na pobudo takrat še brata Pashala Gorjupa zbrala profesor Danijel Bezek in pater David Štrumpf. Frančiškanski samostan jim je dal na voljo prostore in jim v začetnem obdobju nudil tudi gmotno pomoč. Roverji in popotnice, kakor so se imenovali prvi skavti, so se učili skavtskega načina življenja in se usposabljali na različnih tabornih šolah in tečajih. V šolskem letu 1992-1993 se je oblikoval voditeljski kader, ki je ustanovil novo skavtsko vejo – izvidnike in vodnice. To so skavtinje in skavti med 11. in 16. letom, ki živijo skavtsko življenje v manjših skupinah – vodih. V četi sta bila dva dekliška in en fantovski vod –Rakuni, Polhi in Delfini. Srečevali smo se na vodovih srečanjih enkrat tedensko ter znanje, pridobljeno na srečanjih, preizkušali v naravi na izhodih, zimovanju in poletnem taboru. Ta je potekal na sicer taborniškem prostoru ob Bohinjskem jezeru. V šolskem letu 1996-1997 so se voditelji odločili, da prične v našem stegu delovati še krdelo volčičev in volkuljic. Volčiči in volkuljice so najmlajši skavtinje in skavti v stegu, stari od 7 do 11 let. Družijo se v krdelu volkov. Njihova srečanja potekajo enkrat tedensko, na srečanjih pa preko zgodb o Mavgliju spoznavajo pomen skupinskega dela ter prijateljstva med seboj. Tudi voditelji imajo imena džungelskih živali. Voditelj je Akela - volk, pomagajo pa mu še Bagira – črni panter, Balu – medved, Kaja – kača, če pa je število volčičev in volkuljic večje, pa tudi Iki – jež, Sivi brat – volčji mladič Čil – ptič škarnik, Mama Rakša – volkulja, Mang - netopir. Stvarnika, ki je ustvaril njihovo krdelo in džunglo, v kateri prebivajo, imenujejo Veliki Tha, stegovodja pa ima po navadi funkcijo Hatija – slona.

Danes skavtski steg Kamnik 1 šteje okrog 60 aktivnih članov. V stegu delujejo tri glavne skavtske veje: volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice ter popotniki in popotnice. Poleg teh imamo močno podporo staršev, ki radi priskočijo na pomoč pri organizaciji in realizaciji zahtevnejših projektov. V prihodnjem letu bi želeli pomladiti naše vrste in medse sprejeti nove članice in člane vseh starosti, in razstava je idealna priložnost za to.

Otvoritev razstave bo v petek, 18. maja 2001 ob 20. uri v Galeriji Veronika v Kamniku, nato pa je razstava odprta vse do nedelje, 10. junija 2001, vsak dan dopoldne med 9. in 12. uro ter popoldne med 16. in 19. uro, v nedeljo samo dopoldne. Za najavljene skupine je mogoč ogled razstave pod strokovnim vodstvom.

BENJAMIN BEZEK

Objavljeno v: Dnevnik, priloga Naša Kronika, št. 115, 24. 5. 2001, str. 34.