V Nevljah pri Kamniku so tudi letos štefanovo (26. 12.) praznovali po tradiciji, ki naj bi izvirala iz sredine 19. stoletja. Čaščenje svetnika se je ohranilo do danes v prinašanju votivnih figuric - izrezljanih lesenih figuric konjev ter ostalih domačih živali, ki jih gospodar odkupi v predprostoru cerkve ter jih nato odnese pred glavni oltar, kjer jih položi na za to pripravljeno mizo in tiho zmoli molitev k svetemu Štefanu, ki bo njegovo živino obvaroval bolezni in poškodb. Nekateri gospodarji k maši še prinesejo žakelj soli, katero duhovnik pri maši blagoslovi in s katero nato doma nakrmijo živali.

V preteklosti so v neveljsko faro hodili moliti za živino tudi kmetje iz sosednjih far in vasi, predvsem iz Križa, Komende, Podgorja, Stranj, Stahovice in Tuhinjske doline.


Na štefanovo so v cerkev v Nevljah prišli peti tudi različni pevski zbori od blizu in daleč. Pred cerkvijo je stala tudi posoda z blagoslovljeno vodo, katero so ljudje imenovali kar Štefanova voda. Vsak gospodar jo je nekaj vzel s seboj domov, kjer je nato pokropil živino, gospodarsko poslopje ter polja, na katerih je rasla krma za živali oziroma na kateri so živali opravljale težja fizična dela. Ponekod so s to vodo tudi napojili živino.

Tako kot mnogi drugi običaji tudi štefanovo v Nevljah počasi izgublja na pomenu, s tem pa Slovenci izgubljamo še enega izmed starodavnih običajev.


BENJAMIN BEZEK


Objavljeno v: Družina, letnik 49, št. 4, 23. 1. 2000, str. 19.