Uvodne besede || Poostritev nadzora v javnosti || Odkritje obolelih z AIDSom
Svečanosti odpadejo || Spremenjeni filmski scenariji || Cerkve so bile polne
Neustavljiva ekonomija

11. septembra letos je zgodaj zjutraj po lokalnem času v New Yorku, Washingtonu in Pennsylvaniji prišlo do enega največjih terorističnih napadov v zgodovini človeštva. Ugrabitelji (danes je bolj ali manj znano, da so bili muslimani in verjetno tudi pripadniki organizacije savdskega milajrderja Osame bin Ladna – kar pa sedaj niti ni tako pomembno) so na letalih, polnih bencina in potnikov, prevzeli oblast in spremenili smer letenja, se z vso silo zaleteli v pomembne (tako ekonomsko in politično kot tudi simbolno) ustanove: oba stolpa Svetovnega trgovinskega centra in Pentagon, stavbo vojaškega poveljstva ZDA. Četrto letalo je strmoglavilo na nenaseljeno območje.

Vse pomembne svetovne osebnosti so hitele z izrekanjem sožalja in podpore Združenim državam in družinam žrtev terorističnih napadov. Amerika je bila v šoku, a že so se pojavljale želje po maščevanju, tisti najbolj radikalni so že izvršili kakšen napad na nedolžno ameriško muslimansko prebivalstvo. Ameriški predsednik je napovedal, da "nič več ne bo tako, kot je bilo". In imel je prav, toda vodilni mediji in prebivalci so pod vplivom grozovitih posnetkov tragedije na ta dva dogodka gledali zelo črnogledo in moramo jim dati prav, kajti na več kot 6000 nedolžnih žrtev ne moreš gledati drugače.

A če danes gledamo na dogodke v ZDA, lahko z nekoliko poguma povemo, da v tej tragediji ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Prav ta pozitivna stran dogodka, če jo lahko tako poimenujem, me je spodbudila k raziskavi, ki je trajala od dneva terorističnega napada do objave na svetovnem spletu. Bralcem moram ob tem povedati, da s svojim pisanjem ne nameravam nikakor opravičevati oziroma podpirati terorizma in terorističnih napadov podobne vrste (Bog ne daj!), kajti tudi mene so napadi močno prizadeli; vendar raziskovalna žilica mi ne da miru, da ne bi zanimivega fenomena tudi raziskal. V kolikšni meri mi je to uspelo, boste presodili sami. Seveda pa lahko o tej občutljivi temi govorim samo ob dejstvu, da na dogajanje gledam z distance, da ob napadih nisem bil neposredno prizadet. Povsem drugače bi razmišljal in govoril, če bi bil med žrtvami napadov kateri od mojih najdražjih.



POOSTRITEV NADZORA V JAVNOSTI

Prva reakcija, ne samo ameriške, ampak tudi ostalih vlad po svetu, je bila poostritev nadzora v javnosti in varovanje nekaterih pomembnejših zgradb. Ta poostritev je vidna tudi na televizijskih in fotografskih posnetkih, ko uniformirane osebe nadzorujejo določene predele mest in mimoidočim pregledujejo dokumente. Hkrati so teroristični napadi dosegli tudi to, da bo odslej tudi javnost bolj pozorna na dogajanje; ljudje bodo pozornejši na dogajanje okoli sebe in bodo veliko prej pristojnim organom javili morebitne sumljive prebivalce oziroma njihovo aktivnost. Na to se bo prav gotovo odzvala tudi ameriška družba, za katero je značilen egoizem, gledanje zgolj nase in nekaj najožjih prijateljev, sorodnikov in znancev.

Tudi v letalski industriji je in bo še prišlo do korenitih sprememb. Prvi rezultati so ostrejši nadzor prtljage, na letališčih se nabirajo kupi najrazličnejših predmetov, ki bi lahko služili tudi orožju za napad na posadko in sopotnike, pa čeprav je to le navadna pinceta ali pilica na nohte. Ameriška letalska družba Nortwest je napovedala, da odslej med poletom ob kavici ali čaju ne bo več ponujala umetnih sladil in mleka v prahu. Ta njihova odločitev izvira predvsem iz strahu pred bioterorizmom, kateremu smo priča v zadnjih dneh. Vedno več je namreč okužb z vraničnim prisadom oziroma antraksom, ki se največkrat javlja v obliki belega prahu.



ODKRITJE OBOLELIH Z AIDSOM

Takoj po terorističnih napadih in opozorilih zdravnikov newyorških bolnišnic, da primanjkuje kri, se je na tisoče Američanov odločilo darovati svojo kri ranjenim v napadih. Bolj kot kri pa je verjetno pomemben podatek, da so zdravstvene oblasti ohranile zdravo pamet in so vso tako pridobljeno kri tudi testirali, da ne bi bila življenjska tekočina okužena s katero od bolezni. Mnogi krvodajalci so namreč bili presenečeni, ko so iz zavoda na dom dobili priporočeno pošiljko, v katerem so jih opozorili, da je njihova kri okužena. S tem so prav gotovo odkrili prenekaterega okuženega človeka, ki sicer ne bi nikoli izvedel za bolezen oziroma bi izvedel šele takrat, ko bi bilo že prepozno.



SVEČANOSTI ODPADEJO

Tisti, ki ob velikih svečanostih, bogatih plesih in sprejemih z neskončnimi mizami, polnimi dobrot, po navadi protestirajo in opozarjajo na drugo stran ulice, kjer ljudje umirajo zaradi lakote in pomanjkanja, bodo lahko sedaj nekoliko pomirjeni. Organizatorji vseh prej omenjenih prireditev so le-te bodisi odpovedali bodisi omejili na povsem navadne zabave, denar, ki bi ga porabili za vso slavje in blišč, pa bodo namenili v dobrodelne namene. Odpovedani so bili razni koncerti, športne prireditve ipd. Škoda le, da se bodo bogatini te omejitve svojega snobovskega življenja držali le toliko časa, dokler se bo v medijih še pojavljala kakšna novica o Afganistanu, WTC-ju, terorizmu, potem pa bodo na lakoto in revščino iz sosednje ulice enostavno pozabili.



SPREMENJENI FILMSKI SCENARIJI

Neprizadeto ni ostalo niti področje filmske umetnosti. Na svoj račun bodo prišli predvsem ljubitelji nekoliko umirjene filmske scene, saj so se producenti in sami predvajalci filmov odločili, da za nedoločen čas iz svojih repertoarjev umaknejo snemanje in predvajanje vseh filmov, ki bi s svojo nasilno vsebino kakorkoli vplivale na počutje gledalcev oziroma spominjale na teroristične napade 11. septembra letos.



CERKVE SO BILE POLNE

V določeni meri so pridobile tudi vse svetovne religije. Ljudje so se v teh težkih trenutkih zatekli k molitvi, k čaščenju svojim bogovom in božanstev. K temu jih je pozval celo sam ameriški predsednik George W. Bush. Medtem ko je večina zahodnega sveta molila za žrtve terorističnih napadov in njihove svojce, pa je vzhodni svet molil in prosil Boga predvsem obvarovanja pred povračilnimi ukrepi ter maščevanjem Američanov, v katerem bi ponovno padale nedolžne žrtve. Opozoriti je potrebno, da so bili tu še posebej izpostavljeni muslimani, živeči v ZDA, kajti bili so pod udarom in z molitvijo jim je bilo potrebno zagotoviti občutek, da se bodo v družbi počutili varne.



NEUSTAVLJIVA EKONOMIJA

V materialnem smislu pa so zmagovalci oziroma ljudje, ki so največ pridobili s teroristični napadi, trgovci. Tako je, na primer, podjetje Three Rivers iz Michigana dobilo veliko naročil lahkih padal, primernih za skok iz nebotičnika. Naročniki so bila predvsem podjetja, ki imajo svoje urade in poslovne prostore v visokih nebotičnikih, vsako padalo pa stane približno 800 ameriških dolarjev (okoli 200.000 slovenskih tolarjev). Zaradi okrepljenega domoljubja in povpraševanja po ameriških zastavah so bogateli tudi njihovi izdelovalci. V neki šanghajski tovarni zastav so morali uvesti dodatne delovne izmene, toliko naročil zastav z zvezdami in rdečimi trakovi imajo.

Enako pa se dogaja tudi na "drugi strani". Tod sta se povečala predvsem povpraševanje in prodaja plakatov Osame bin Ladna in afganistanskih preprog. Plakate Osame bin Ladna kupujejo predvsem tisti muslimani, ki so zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov jezni na zahodni svet in v Osami vidijo svojega voditelja iz bede, neke vrste idola upora proti "nemoralnemu in krivovernemu" svetu. Ameriški zbiratelji preprog, orientalskih izdelkov in podobnega materiala pa panično kupujejo afganistanske preproge, ki jih po večini izdelujejo afganistanski begunci v Pakistanu, v ZDA pa dosežejo celo tudi do 30.000 ameriških dolarjev (okoli 7 milijonov slovenskih tolarjev). Predvsem so priljubljene preproge z motivi bojev Afganistancev z ruskimi silami ob njihovi okupaciji tega dela ozemlja.

Avtor: Benjamin Bezek, 30. oktober 2001.